APDEJT.si

Rodrigo Paz Pereira je bil v soboto inavguriran kot predsednik Bolivije, s čimer se je zaključilo skoraj 20 let vladavine levice. Paz je napovedal oster pristop glede hidrokarbur, vključno s kazenskimi postopki za "izdajo države" proti tistim, ki ovirajo logistiko.

Nekdanji guverner mehiške zvezne države Veracruz, Javier Duarte de Ochoa, je zaprosil za predčasno izpustitev iz zapora po osmih letih prestajanja kazni zaradi zločinskega združevanja in pranja denarja. Sodnica Ángela Zamorano Herrera preučuje možnost njegove predčasne izpustitve, saj je Duarte že prestal 95 % devetletne zaporne kazni. Tožilstvo je predstavilo 12 dokazov proti njemu, medtem ko je obramba predložila 24 dokazov in pričanj v njegovo korist. Sodnica bo odločitev sprejela naslednji teden.

Bolivijsko vrhovno sodišče je razveljavilo 10-letno zaporno kazen nekdanji začasni predsednici Jeanine Áñez, ki je bila obsojena zaradi domnevnega državnega udara leta 2019. Sodišče je odredilo njeno takojšnjo izpustitev iz zapora v La Pazu.

Nekdanji minister Kuleba predlaga preiskavo o dezinformacijah glede ruskih namer pred invazijo na Ukrajino, vključno z možnimi obtožbami o državni izdaji. Medtem je v starosti 87 let umrl Dick Cheney, vpliven ameriški politik, ki je služil kot podpredsednik ZDA. Njegova kariera je bila polna kontroverznosti, vplival pa je tudi na dogodke, kot sta vojna v Iraku in situacija v Ukrajini.

Predsednik Boric se pripravlja na pot v Bolivijo, kjer bo prisostvoval slovesnosti ob prevzemu predsedniškega mandata Rodriga Paza. Pred tem bo Boric med 6. in 7. novembrom sodeloval na vrhu voditeljev COP30 v mestu Belém do Pará v Braziliji, kjer se mu bo pridružila tudi nekdanja predsednica Michelle Bachelet.

Po oprostilni sodbi nekdanjemu kolumbijskemu predsedniku Álvaru Uribeju se je oglasil ameriški državni sekretar Marco Rubio, ki je pozdravil konec "političnega lova". Senator Iván Cepeda, ki je bil žrtev v primeru Uribe, je sodbo zavrnil in napovedal pritožbo. Uribe je bil sicer prvi nekdanji predsednik Kolumbije, ki je bil kazensko obsojen.

Po skoraj dvajsetih letih vladavine stranke Gibanje proti socializmu (MAS) se v Boliviji obeta politični preobrat. Rodrigo Paz, sredinski senator, je zmagal na predsedniških volitvah in postal prvi konservativni voditelj v zadnjih desetletjih. Volitve so potekale v času hude gospodarske krize, bolivijski volivci pa so iskali kandidata, ki bi jih lahko popeljal iz nje. Paz in njegov protikandidat Jorge Quiroga sta ponujala podobne rešitve, pri čemer je levičarska politična opcija oslabljena.

Rodrigo Paz je prevzel predsedniški položaj Bolivije in napovedal načrte za ekonomske in državne reforme, s čimer želi narediti preobrat po 20 letih vladavine MAS. Sooča se z urgentnimi izzivi, kot so pomanjkanje goriva, vpliv Eva Moralesa in socialna nestrpnost, kot tudi s krizo v več sektorjih države.

Rodrigo Paz, senator in nekdanji župan Tarije iz Krščansko demokratske stranke (PDC), je zmagal na predsedniških volitvah v Boliviji z 54,5 % glasov po preštetih 97 % glasov. Nasledil bo Luisa Arceja in končal skoraj dve desetletji vladavine stranke Gibanje za socializem (MAS).

V Boliviji so potekale predsedniške volitve, ki so zaznamovale odmik od socialistične vladavine. Dva konservativna kandidata sta obljubila izboljšanje gospodarstva in povrnitev zaupanja v državno upravo. Volitve so odraz gospodarske krize in nakazujejo možno preusmeritev zunanje politike bližje ZDA.

Nekdanji bolivijski predsednik Evo Morales je izjavil, da ne bo spodbujal glasovanja z ničelnimi glasovnicami v drugem krogu predsedniških volitev, ki bo potekal 19. oktobra. Prav tako ne bo podprl nobenega od opozicijskih kandidatov, ki se potegujeta za predsedniški položaj, Rodriga Paza in nekdanjega predsednika Jorgeja Tuta Quiroge.

Nekdanji bolivijski predsednik Evo Morales je napovedal, da bo ostal v Boliviji, da bi se boril proti neoliberalcem in korupciji. Njegova izjava je prišla po potrditvi izida splošnih volitev, ki kažejo na drugi krog glasovanja med opozicijskima kandidatoma Rodrigom Pazom Pereiro in nekdanjim predsednikom Jorgejem Tutom Quirogo.

Volitve v Boliviji so prinesle poraz za levičarsko stranko Gibanje za socializem (MAS). Kandidat MAS, Eduardo del Castillo, je prejel le okoli tri odstotke glasov, kar je zgodovinski padec za stranko, ki jo je vodil Evo Morales. Morales in MAS so od leta 2006 vodili Bolivijo, uvedli novo ustavo in "večnacionalno državo", s čimer so obljubljali rešitev za avtohtono prebivalstvo. Izid volitev pomeni konec socialističnega eksperimenta v Boliviji.

V Boliviji se po več kot dveh desetletjih levičarskih vlad obeta preobrat v desno. Gibanje za socializem (MAS) je doživelo precejšen poraz, volilne napovedi pa so znova zgrešile, saj niso predvidele zmage Rodriga Paza Pereire. Splošne volitve 17. avgusta so pokazale zaton MAS-a in konec dobe Eva Moralesa.

V Boliviji je prišlo do političnega preobrata, saj so volivci zavrnili Gibanje proti socializmu (MAS), ki ga je dve desetletji vodil nekdanji predsednik Evo Morales. Ta padec socializma predstavlja velik udarec za Iran.

Analize volilnega poraza vladajoče stranke MAS v Boliviji poudarjajo večplastnost vzrokov. Pablo Stefanoni na Mediapart.fr izpostavlja implozijo najmočnejše stranke v Boliviji v zadnjih petdesetih letih in razpad političnega kapitala, ki ga je akumuliral Evo Morales. Contropiano.org pa navaja, da poraz MAS ni zgolj volilni dogodek, temveč rezultat dolgotrajnega procesa, ki se je začel z opustitvijo prevzema oblasti s strani delavskega razreda skozi izgradnjo in utrditev stranke. Članek tudi opozarja, da brez močne stranke prevladujejo personalizmi.

Bolivijska levica je na nedavnih predsedniških volitvah doživela hud udarec. Dva desničarska kandidata sta se uvrstila v drugi krog, ki bo 19. oktobra, s čimer se je končala politična prevlada Eva Moralesa. Gospodarska stagnacija je prispevala k porazu, kar bo vplivalo tudi na prihodnost avtohtonih gibanj v državi.

Bolivijci so v nedeljo odšli na volišča v pričakovanju sprememb, ki jih je zaznamovala gospodarska kriza. Ta je desnici ponudila prvo priložnost za prevzem oblasti v zadnjih 20 letih. Volitve potekajo v senci gospodarskih izzivov in morebitnega vpliva nekdanjega predsednika Eva Moralesa.

Nekdanji bolivijski predsednik Evo Morales je opozoril mednarodno skupnost na morebitne scenarije institucionalnega nadzora in zlorabe moči po spremembi vojaškega vrha, ki jo je izvedel Luis Arce. Predsednik Bolivije je sicer obnovil vojaški vrh in nove oblasti opozoril na ustavni mandat pri obrambi demokracije in miru.

Dva meseca pred drugim krogom volitev, ki bo 19. oktobra, se v Boliviji pripravljajo na žrebanje novih volilnih komisij. Volilni imenik ostaja nespremenjen. Podatki vrhovnega volilnega sodišča kažejo, da sta se v drugi krog uvrstila dva desničarska opozicijska kandidata, Rodrigo Paz in Jorge Quiroga.

V gorah Limassola v Cipru so potekale tri vzporedne preiskave o smrtonosnem požaru, poročilo ATF pa naj bi bilo predano v dveh tednih. Strokovnjaki so odkrili "ničelno točko" požara. Bolivijski predsednik Evo Morales je izrazil zadovoljstvo nad povečanjem števila neveljavnih glasovnic.

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.

Samuel Doria Medina, 66-letni multimilijonar, ki kandidira za predsednika Bolivije, je izjavil, da bo v primeru izvolitve prednostno obravnaval mednarodne odnose, predvsem s predsednikoma Mileijem in Lulo. To je bila izpostavljena kot ključna točka v njegovi kampanji. Njegova kandidatura pritegne pozornost, saj bi bil lahko prvi desničarski predsednik Bolivije v zadnjih 20 letih.

Bolivijski predsednik Luis Arce je včeraj javno kritiziral pozive k ničenju glasov na prihajajočih splošnih volitvah. Na družbenem omrežju X je izjavil, da takšni pozivi izvirajo iz 'osebne in egocentrične ambicije' tistih, ki jih promovirajo. Čeprav ni neposredno omenil, so mediji, kot sta opinion.com.bo, poudarili, da so njegove izjave usmerjene proti Evu Moralesu, ki naj bi spodbujal ničenje glasov in s tem 'orkestriral' virtualni dogovor v korist desničarskih sil v Boliviji.

Bolivijska politična skupina Morena obtožuje nekdanjega predsednika Eva Moralesa in aktualnega predsednika Luisa Arceta, da sta ustrahovala njihovo vodjo, medtem ko jih poziva k enotnosti. Še vedno ni uradno potrjeno, ali bo Morena nadaljevala predsedniško kampanjo. Medtem je v Čilu prišlo do zgodovinskega političnega dogovora med Demokrščansko stranko in Komunistično stranko, ki sta se 26. julija 2025 dogovorili o podpori Jeannette Jara, nekdanji ministrici vlade. To se je zgodilo v času, ko regijo pretresajo vzponi skrajne desnice in naraščanje napetosti.

Politična voditeljica Ruth Nina, ki je zaveznica nekdanjega bolivijskega predsednika Eva Moralesa, je bila prijeta, potem ko je pred tožilstvom pričala v preiskavi, ki se nanaša na njene izjave. Nina je namreč zagrozila, da bodo na splošnih volitvah v avgustu namesto glasov šteli "mrtve", če Morales ne bo kandidat. Morales trenutno nima politične stranke in mu je po ustavni določbi prepovedano kandidirati.